Nadomestno besedilo (atribut alt) je besedilo, ki ga bralnik zaslona prebere namesto slike in ki se prikaže, če se slika ne naloži. Je eden najhitrejših popravkov dostopnosti in hkrati eden najpogosteje napačno uporabljenih.
Pravilo: opišite pomen, ne slike
Vprašajte se, kaj bi obiskovalcu povedali po telefonu. Če je slika gumb, opišite dejanje. Če je slika izdelek, napišite, kaj je na njej in kar je pomembno za odločitev.
Primer slabega besedila: »slika1234.jpg«. Primer dobrega: »Lesena jedilna miza iz masivnega hrasta, šest sedežev«.
Kdaj naj bo alt prazen
Dekorativne slike — ozadja, ločila, okrasne ikone ob besedilu, ki že pove vse — naj imajo prazen alt (alt=""). Tako jih bralnik zaslona preskoči in ne moti branja.
Nikoli ne izpustite atributa alt v celoti: takrat nekateri bralniki zaslona preberejo ime datoteke.
Posebni primeri
- Logotip v glavi strani, ki vodi na domačo stran: alt naj bo ime podjetja.
- Grafi in tabele v obliki slike: kratek alt in podatki tudi v besedilu ali tabeli pod sliko.
- Slika z besedilom (npr. plakat): v alt prepišite celotno besedilo s slike.
- Slika kot povezava: alt opisuje cilj povezave, ne videza slike.
- Ikone brez besedila: dodajte oznako (aria-label), da je namen gumba jasen.
Alt ni prostor za ključne besede
Kopičenje ključnih besed v alt besedilih poslabša izkušnjo za uporabnike bralnikov zaslona in iskalnikom ne pomaga. Napišite naraven, kratek opis — če je v njem naravno tudi ključna beseda, je to dovolj.
Dobro pravilo: do približno 125 znakov. Če za razumevanje potrebujete več, sodi vsebina v besedilo strani.
Brezplačen pregled
Kako dostopna je vaša spletna stran?
V minuti preverite svojo stran in dobite oceno ter seznam napak po merilih WCAG.
Ali pa si oglejte cenik in zakonodajo.
Preberite tudi
Zakaj ni dovolj samo namestiti brezplačni modul za dostopnost
Pripomoček za dostopnost spremeni prikaz strani, ne popravi pa njene vsebine. Kaj zahtevata ZDSMA in ZDPSI, česa modul ne more urediti in kakšen je pravi pristop.
Barvni kontrast po WCAG: koliko je dovolj in kako ga preverite
Kakšno razmerje kontrasta zahteva WCAG 2.2 AA za besedilo, gumbe in ikone, kako ga izmerite in katere napake so v slovenskih spletnih straneh najpogostejše.
Izjava o dostopnosti: kaj mora vsebovati in kako jo pripravite
Kdo mora objaviti izjavo o dostopnosti, katere sestavine so obvezne, kje na strani naj bo objavljena in kako pripravite prvo različico.
Navigacija s tipkovnico: kako preverite, ali je vaša stran uporabna brez miške
Zakaj mora biti spletna stran v celoti uporabna s tipkovnico, kako to preverite v desetih minutah in katere napake najpogosteje preprečujejo uporabo.
Dostopni obrazci: oznake, napake in sporočila, ki jih vsi razumejo
Zakaj obrazci odpovedujejo, kako pravilno označiti polja, napisati razumljiva sporočila o napakah in zakaj placeholder ni nadomestilo za oznako.
Naslovi H1–H6: zakaj je pravilna struktura naslovov temelj dostopnosti
Kako pravilno hierarhijo naslovov uporabljajo bralniki zaslona, zakaj naslovov ne smete izbirati po velikosti pisave in kako hitro preverite svojo stran.
Dostopni PDF in Word dokumenti: kaj zahtevajo predpisi in kako jih pripravite
Zakaj morajo biti PDF-ji na spletnih straneh javnega sektorja dostopni, kaj pomeni označen (tagged) PDF in kdaj je dokument bolje objaviti kot spletno stran.
Povezave, ki povedo, kam vodijo: zakaj »kliknite tukaj« ni dovolj
Zakaj mora besedilo povezave samo po sebi povedati, kam vodi, kako to pomaga uporabnikom bralnikov zaslona in iskalnikom ter kako popravite najhujše primere.
Podnapisi in prepisi videov: kako naredite video dostopen vsem
Zakaj video vsebina brez podnapisov ni dostopna, kako enostavno dodate podnapise na YouTube in svojo stran ter kaj zahtevajo predpisi za avdiovizualno vsebino.
Dostopnost mobilnih aplikacij: kaj se razlikuje od spletnih strani
Evropski akt o dostopnosti zajema tudi mobilne aplikacije. Kaj morate upoštevati pri zasnovi aplikacije: velikost dotika, besedilo, bralniki zaslona in orientacija.
Hitrost nalaganja in dostopnost: zakaj počasna stran izključuje obiskovalce
Počasne strani težje uporabljajo ljudje s kognitivnimi ovirami, starejšimi napravami in slabo povezavo. Kaj izmeriti in kako pospešiti stran.
Razumljiv jezik in enostavna slovenščina: pišite za vse bralce
Kako napisati vsebino, ki jo razumejo ljudje z brajnimi težavami, tujci in hitri bralci: kratki stavki, jasne besede in dobra razčlenitev.
Kako izbrati ponudnika za dostopnost spletnih strani: vprašanja pred podpisom
Česa se lotiti pred naročilom rešitve za dostopnost: katera vprašanja zastaviti ponudniku, kako prepoznati pretirane obljube in kaj mora biti v ponudbi.
Dostopnost za občine in javne zavode: od zahteve do delujoče strani
Praktičen načrt za občine, šole in javne zavode: kaj zahteva ZDSMA, v kakšnem vrstnem redu urediti spletišče in kako razporediti delo brez velikega proračuna.
Do kdaj mora biti spletna stran dostopna? Roki po EAA in ZDPSI
Evropski akt o dostopnosti velja od 28. junija 2025. Kdo mora imeti dostopno spletno stran ali spletno trgovino, kateri roki veljajo in kaj narediti zdaj.
Kazni za nedostopne spletne strani v Sloveniji: kaj tvegate
Kdo nadzira dostopnost spletnih strani v Sloveniji, kaj se zgodi ob pritožbi uporabnika in kako se izognete globam po ZDSMA in ZDPSI.
Kdo mora imeti dostopno spletno stran? Pregled za Slovenijo
Občine, javni zavodi, spletne trgovine, banke, prevozniki — kdo mora po ZDSMA in ZDPSI zagotoviti dostopnost spletnih strani in kdo je izvzet.