Izjava o dostopnosti je javno objavljen dokument, v katerem lastnik spletišča pošteno opiše, kako dostopno je njegovo spletišče, kje so odstopanja in kako lahko obiskovalec sporoči težavo. Za javni sektor jo ureja ZDSMA; pri zasebnem sektorju so obveznosti odvisne od vrste proizvoda ali storitve, organizacije in morebitnih izjem po ZDPSI.
Vrsta in vsebina dokumentacije o dostopnosti sta odvisni od zakonodaje, ki velja za posamezno organizacijo ali storitev. Zasebna spletna stran zato nima samodejno enake obveznosti objave izjave kot zavezanec po ZDSMA.
Obvezne sestavine
Spodnje sestavine opisujejo izjavo za zavezance po ZDSMA. Pri ZDPSI oziroma EAA je treba najprej preveriti področje uporabe in nato pripraviti ustrezne informacije ali dokumentacijo za konkretni proizvod ali storitev.
- Za katero spletišče ali aplikacijo izjava velja.
- Stopnja skladnosti glede na relevantne zakonske zahteve in standard EN 301 549; tehnična presoja spletne vsebine lahko posebej navede uporabljeno različico smernic WCAG.
- Seznam znanih nedostopnih vsebin in razlog (nesorazmerno breme, vsebina tretje osebe, starejši dokumenti).
- Kdaj in kako je bila dostopnost ocenjena (samoocena ali zunanji pregled) in datum izjave.
- Kontakt za povratne informacije: e-naslov ali obrazec ter rok za odgovor.
- Postopek, kako lahko obiskovalec vloži prijavo pri pristojnem organu, če odgovora ne dobi.
Kje jo objavite
Za zavezance po ZDSMA naj bo izjava dosegljiva z vsake podstrani, najpogosteje prek povezave v nogi strani, na naslovu, kot je /dostopnost ali /izjava-o-dostopnosti. Naslov povezave naj bo preprost: »Izjava o dostopnosti«.
Dokument naj bo v obliki spletne strani, ne le v PDF-ju — spletna stran je bolj dostopna in lažje popravljiva.
Kako pripravite prvo različico
Najprej opravite kratek pregled: preverite kontraste, nadomestna besedila slik, zaporedje naslovov, uporabo strani s tipkovnico in razumljivost obrazcev. Zapišite, kaj deluje in kaj ne.
Nato zapišite pošteno stopnjo skladnosti. Delno skladno z jasnim seznamom odstopanj in načrtom popravkov je bolje kot prazna trditev o popolni skladnosti, ki je ni mogoče dokazati.
Izjavo posodobite po vsakem večjem posegu v stran in vsaj enkrat letno.
Česa v izjavi ne zapišite
Ne trdite, da je spletišče »100 % skladno« ali da je skladnost zagotovljena zgolj z vgrajenim pripomočkom za dostopnost. Pripomoček pomaga pri delu zahtev, dostopnost pa je odvisna tudi od kode, vsebine in dokumentov.
Brezplačen pregled
Kako dostopna je vaša spletna stran?
V minuti preverite svojo stran in dobite oceno ter seznam napak po merilih WCAG.
Ali pa si oglejte cenik in zakonodajo.
Preberite tudi
Zakaj ni dovolj samo namestiti brezplačni modul za dostopnost
Pripomoček za dostopnost spremeni prikaz strani, ne popravi pa njene vsebine. Kaj zahtevata ZDSMA in ZDPSI, česa modul ne more urediti in kakšen je pravi pristop.
Barvni kontrast po WCAG: koliko je dovolj in kako ga preverite
Kakšno razmerje kontrasta zahteva WCAG 2.2 AA za besedilo, gumbe in ikone, kako ga izmerite in katere napake so v slovenskih spletnih straneh najpogostejše.
Nadomestna besedila slik (alt): kdaj, kako in kdaj naj ostane prazno
Kako napisati koristno nadomestno besedilo slike, kdaj naj bo alt prazen, kaj z grafi in logotipi ter zakaj alt ni prostor za ključne besede.
Navigacija s tipkovnico: kako preverite, ali je vaša stran uporabna brez miške
Zakaj mora biti spletna stran v celoti uporabna s tipkovnico, kako to preverite v desetih minutah in katere napake najpogosteje preprečujejo uporabo.
Dostopni obrazci: oznake, napake in sporočila, ki jih vsi razumejo
Zakaj obrazci odpovedujejo, kako pravilno označiti polja, napisati razumljiva sporočila o napakah in zakaj placeholder ni nadomestilo za oznako.
Naslovi H1–H6: zakaj je pravilna struktura naslovov temelj dostopnosti
Kako pravilno hierarhijo naslovov uporabljajo bralniki zaslona, zakaj naslovov ne smete izbirati po velikosti pisave in kako hitro preverite svojo stran.
Dostopni PDF in Word dokumenti: kaj zahtevajo predpisi in kako jih pripravite
Zakaj morajo biti PDF-ji na spletnih straneh javnega sektorja dostopni, kaj pomeni označen (tagged) PDF in kdaj je dokument bolje objaviti kot spletno stran.
Povezave, ki povedo, kam vodijo: zakaj »kliknite tukaj« ni dovolj
Zakaj mora besedilo povezave samo po sebi povedati, kam vodi, kako to pomaga uporabnikom bralnikov zaslona in iskalnikom ter kako popravite najhujše primere.
Podnapisi in prepisi videov: kako naredite video dostopen vsem
Zakaj video vsebina brez podnapisov ni dostopna, kako enostavno dodate podnapise na YouTube in svojo stran ter kaj zahtevajo predpisi za avdiovizualno vsebino.
Dostopnost mobilnih aplikacij: kaj se razlikuje od spletnih strani
Evropski akt o dostopnosti zajema tudi mobilne aplikacije. Kaj morate upoštevati pri zasnovi aplikacije: velikost dotika, besedilo, bralniki zaslona in orientacija.
Hitrost nalaganja in dostopnost: zakaj počasna stran izključuje obiskovalce
Počasne strani težje uporabljajo ljudje s kognitivnimi ovirami, starejšimi napravami in slabo povezavo. Kaj izmeriti in kako pospešiti stran.
Razumljiv jezik in enostavna slovenščina: pišite za vse bralce
Kako napisati vsebino, ki jo razumejo ljudje z brajnimi težavami, tujci in hitri bralci: kratki stavki, jasne besede in dobra razčlenitev.
Kako izbrati ponudnika za dostopnost spletnih strani: vprašanja pred podpisom
Česa se lotiti pred naročilom rešitve za dostopnost: katera vprašanja zastaviti ponudniku, kako prepoznati pretirane obljube in kaj mora biti v ponudbi.
Dostopnost za občine in javne zavode: od zahteve do delujoče strani
Praktičen načrt za občine, šole in javne zavode: kaj zahteva ZDSMA, v kakšnem vrstnem redu urediti spletišče in kako razporediti delo brez velikega proračuna.
Do kdaj mora biti spletna stran dostopna? Roki po EAA in ZDPSI
Evropski akt o dostopnosti velja od 28. junija 2025. Kdo mora imeti dostopno spletno stran ali spletno trgovino, kateri roki veljajo in kaj narediti zdaj.
Kazni za nedostopne spletne strani v Sloveniji: kaj tvegate
Kdo nadzira dostopnost spletnih strani v Sloveniji, kaj se zgodi ob pritožbi uporabnika in kako se izognete globam po ZDSMA in ZDPSI.
Kdo mora imeti dostopno spletno stran? Pregled za Slovenijo
Občine, javni zavodi, spletne trgovine, banke, prevozniki — kdo mora po ZDSMA in ZDPSI zagotoviti dostopnost spletnih strani in kdo je izvzet.