Nizek barvni kontrast je najpogostejša napaka dostopnosti, ki jo vidimo pri pregledih slovenskih spletnih strani. Svetlo siva besedila na beli podlagi so v oblikovalskem programu videti umirjena, na zaslonu prenosnika pri dnevni svetlobi pa jih marsikdo ne prebere.
Spodaj so mejne vrednosti, ki jih zahtevajo smernice WCAG 2.2 na ravni AA, in praktičen postopek, kako jih preverite brez posebnega znanja.
Katere vrednosti zahteva WCAG 2.2 AA
Kontrast se izraža kot razmerje med svetlostjo besedila in svetlostjo ozadja. Črno na belem ima razmerje 21:1, enaka siva na sivi 1:1.
- Navadno besedilo: najmanj 4,5 : 1.
- Veliko besedilo (od 24 px ali od 19 px pri polkrepki pisavi): najmanj 3 : 1.
- Gumbi, polja obrazcev, ikone in grafi, ki nosijo pomen: najmanj 3 : 1.
- Fokusni obroč pri navigaciji s tipkovnico mora biti jasno viden proti ozadju.
Kako kontrast izmerite v petih minutah
Odprite stran v brskalniku Chrome, kliknite z desno tipko na besedilo in izberite Preglej (Inspect). V razdelku s stili se pri barvi besedila prikaže tudi razmerje kontrasta glede na ozadje, z opozorilom, če je pod mejo.
Za hitro preverjanje celotne palete uporabite spletni preverjalnik kontrasta, kjer vpišete barvo besedila in barvo ozadja. Preverite tudi stanja gumbov: navadno, ob prehodu miške in onemogočeno.
Najpogostejše napake
- Svetlo siva pomožna besedila (#999 in svetlejše) na beli podlagi.
- Besedilo na fotografiji brez temne prevleke — kontrast se spremeni z vsako sliko.
- Bela besedila na svetlih barvah blagovne znamke, na primer na svetlo modri ali rumeni.
- Povezave, ki so označene samo z barvo, brez podčrtaja ali druge oznake.
- Rdeča sporočila o napakah v obrazcih, ki so na beli podlagi prešibka.
Kaj pri tem pomaga pripomoček za dostopnost
Pripomoček obiskovalcu omogoči, da si sam vklopi visok kontrast, temni način, invertirane barve ali sivine, poveča besedilo in poudari povezave. To takoj pomaga ljudem s slabšim vidom in barvno slepoto.
Kontrasta v izvorni obliki strani pripomoček ne popravi namesto vas. Če je osnovna paleta prešibka, jo je treba popraviti v oblikovanju — pripomoček je dodatna možnost za obiskovalca, ne nadomestilo za dostopno zasnovo.
Brezplačen pregled
Kako dostopna je vaša spletna stran?
V minuti preverite svojo stran in dobite oceno ter seznam napak po merilih WCAG.
Ali pa si oglejte cenik in zakonodajo.
Preberite tudi
Zakaj ni dovolj samo namestiti brezplačni modul za dostopnost
Pripomoček za dostopnost spremeni prikaz strani, ne popravi pa njene vsebine. Kaj zahtevata ZDSMA in ZDPSI, česa modul ne more urediti in kakšen je pravi pristop.
Nadomestna besedila slik (alt): kdaj, kako in kdaj naj ostane prazno
Kako napisati koristno nadomestno besedilo slike, kdaj naj bo alt prazen, kaj z grafi in logotipi ter zakaj alt ni prostor za ključne besede.
Izjava o dostopnosti: kaj mora vsebovati in kako jo pripravite
Kdo mora objaviti izjavo o dostopnosti, katere sestavine so obvezne, kje na strani naj bo objavljena in kako pripravite prvo različico.
Navigacija s tipkovnico: kako preverite, ali je vaša stran uporabna brez miške
Zakaj mora biti spletna stran v celoti uporabna s tipkovnico, kako to preverite v desetih minutah in katere napake najpogosteje preprečujejo uporabo.
Dostopni obrazci: oznake, napake in sporočila, ki jih vsi razumejo
Zakaj obrazci odpovedujejo, kako pravilno označiti polja, napisati razumljiva sporočila o napakah in zakaj placeholder ni nadomestilo za oznako.
Naslovi H1–H6: zakaj je pravilna struktura naslovov temelj dostopnosti
Kako pravilno hierarhijo naslovov uporabljajo bralniki zaslona, zakaj naslovov ne smete izbirati po velikosti pisave in kako hitro preverite svojo stran.
Dostopni PDF in Word dokumenti: kaj zahtevajo predpisi in kako jih pripravite
Zakaj morajo biti PDF-ji na spletnih straneh javnega sektorja dostopni, kaj pomeni označen (tagged) PDF in kdaj je dokument bolje objaviti kot spletno stran.
Povezave, ki povedo, kam vodijo: zakaj »kliknite tukaj« ni dovolj
Zakaj mora besedilo povezave samo po sebi povedati, kam vodi, kako to pomaga uporabnikom bralnikov zaslona in iskalnikom ter kako popravite najhujše primere.
Podnapisi in prepisi videov: kako naredite video dostopen vsem
Zakaj video vsebina brez podnapisov ni dostopna, kako enostavno dodate podnapise na YouTube in svojo stran ter kaj zahtevajo predpisi za avdiovizualno vsebino.
Dostopnost mobilnih aplikacij: kaj se razlikuje od spletnih strani
Evropski akt o dostopnosti zajema tudi mobilne aplikacije. Kaj morate upoštevati pri zasnovi aplikacije: velikost dotika, besedilo, bralniki zaslona in orientacija.
Hitrost nalaganja in dostopnost: zakaj počasna stran izključuje obiskovalce
Počasne strani težje uporabljajo ljudje s kognitivnimi ovirami, starejšimi napravami in slabo povezavo. Kaj izmeriti in kako pospešiti stran.
Razumljiv jezik in enostavna slovenščina: pišite za vse bralce
Kako napisati vsebino, ki jo razumejo ljudje z brajnimi težavami, tujci in hitri bralci: kratki stavki, jasne besede in dobra razčlenitev.
Kako izbrati ponudnika za dostopnost spletnih strani: vprašanja pred podpisom
Česa se lotiti pred naročilom rešitve za dostopnost: katera vprašanja zastaviti ponudniku, kako prepoznati pretirane obljube in kaj mora biti v ponudbi.
Dostopnost za občine in javne zavode: od zahteve do delujoče strani
Praktičen načrt za občine, šole in javne zavode: kaj zahteva ZDSMA, v kakšnem vrstnem redu urediti spletišče in kako razporediti delo brez velikega proračuna.
Do kdaj mora biti spletna stran dostopna? Roki po EAA in ZDPSI
Evropski akt o dostopnosti velja od 28. junija 2025. Kdo mora imeti dostopno spletno stran ali spletno trgovino, kateri roki veljajo in kaj narediti zdaj.
Kazni za nedostopne spletne strani v Sloveniji: kaj tvegate
Kdo nadzira dostopnost spletnih strani v Sloveniji, kaj se zgodi ob pritožbi uporabnika in kako se izognete globam po ZDSMA in ZDPSI.
Kdo mora imeti dostopno spletno stran? Pregled za Slovenijo
Občine, javni zavodi, spletne trgovine, banke, prevozniki — kdo mora po ZDSMA in ZDPSI zagotoviti dostopnost spletnih strani in kdo je izvzet.